APDEJT.si

Lokalna frakcija PVV (Stranka za svobodo) v Terneuznu na Nizozemskem je napovedala bojkot srečanja s komisarjem kralja Hugom de Jongejem glede vprašanja azilnega centra. Kot razlog navajajo, da je 'zelo nezaželeno' in 'nesprejemljivo', da bi o tako pomembni temi razpravljali za zaprtimi vrati.

Stranka GroenLinks-PvdA je vložila prijavo proti dvema politikoma stranke PVV, Patricku Crijnsu in Maikelu Boonu, zaradi širjenja umetno ustvarjenih podob Fransa Timmermansa. Prijavo so vložili zaradi suma žalitve, obrekovanja, klevetanja in spodbujanja k uporu. Umetne podobe so povzročile več groženj s smrtjo proti takratnemu vodji stranke GroenLinks-PvdA.

Geert Wilders, vodja stranke PVV, bo postal nadomestni predsednik Tweede Kamer. To se je zgodilo po tem, ko je Martin Bosma iz iste stranke izgubil volitve za predsednika proti Thomu van Campnu iz stranke VVD.

Thom van Campen, 35-letni poslanec stranke VVD, je bil izvoljen za najmlajšega predsednika Tweede Kamer doslej. Kot nekdanji govorec za kmetijstvo je znan po svoji sposobnosti posnemanja Marka Rutteja in delovni etiki, ki presega običajen delovni čas.

Tom van der Lee iz GroenLinks-PvdA se je ponovno prijavil za mesto predsednika Tweede Kamer. Poleg njega sta kandidaturi oddala še Martin Bosma (PVV), ki želi nadaljevati s svojim mandatom, in Thom (VVD). Izbira novega predsednika je bila predvidena za torek.

Članki poudarjajo, da je Marjorie Taylor Greene (MTG), republikanska kongresnica iz Georgie, nekoč veljala za eno najmočnejših Trumpovih zaveznic, vendar si je zdaj nakopala njegovo jezo. Spor med njo in Trumpom se je zaostril pred pomembnimi volitvami leta 2026.

Martin Bosma, politik PVV, si želi nadaljevati s funkcijo predsednika parlamenta, vendar se njegove možnosti zmanjšujejo. Kritiki mu očitajo, da ne deluje normativno in da dopušča preveč med razpravami. Po mnenju kritikov se Bosma ne more otresti svoje preteklosti.

Članek obravnava kritike na račun morebitne koalicije med strankama GroenLinks-PvdA (GL-PvdA), ki naj bi predstavljala provokacijo za volivce PVV in FvD. Avtorica Angela de Jong izpostavlja, da se v teh dneh izogiba določenim temam, da ne bi poslušala mnenj o tem, da bi moral Jesse Klaver biti del nove vlade. Obenem je izpostavljen poziv Robu Jettnu, naj zastopa vse Nizozemce.

Volilna komisija na Nizozemskem je potrdila, da sta stranki D66 in PVV prejeli vsaka po 26 sedežev. Nadzornik je poudaril, da so izidi parlamentarnih volitev zanesljivi, vendar je predsednik Wim Kuijken izrazil zaskrbljenost zaradi 'nepotrebnega nemira', ki ga je povzročilo predčasno objavljanje delnih rezultatov v nekaterih občinah.

Vodja stranke DENK, Stephan van Baarle, je pred obiskom pri raziskovalcu Wouterju Koolmeesu izrazil željo po oblikovanju "čim bolj progresivne koalicije". Ta koalicija naj bi se posvetila boju proti diskriminaciji, rasizmu in islamofobiji ter se zavzemala za pravice Palestincev. Van Baarle kategorično izključuje PVV in FVD, medtem ko si "po možnosti" ne želi, da bi JA21 in VVD vstopili v vlado.

Po izgubi sedežev, polovični kampanji in namigovanjih o volilni prevari s strani Geerta Wildersa, se zdi, da so člani stranke PVV nezadovoljni. Znotraj stranke se pojavljajo pozivi k 'evalvaciji' kampanje, kar je nenavadno, saj je PVV znana po enotnem aplavzu vodstvu.

Po nizozemskih volitvah je Rob Jetten, vodja stranke Demokrati 66 (D66), imenoval Wouterja Koolmeesa za skavta, ki bo preučil možnosti za oblikovanje vladne koalicije. Geert Wilders, vodja Stranke za svobodo (PVV), ki je na volitvah osvojila drugo mesto, je priznal poraz.

Po preštetju glasovnic iz tujine je stranka D66 ostala največja na Nizozemskem, vendar ne bo prejela dodatnega sedeža. Razlika v številu glasov med D66 in PVV se je povečala, saj ima D66 zdaj več kot 28.000 glasov več, vendar ostaja pri 26 sedežih. GroenLinks-PvdA je prejela največ glasov med Nizozemci, ki živijo v tujini, kar se je ponovilo iz leta 2023, s 28,9 % glasov v primerjavi z 18,47 % za D66 in 8,57 % za PVV.

Po navedbah nizozemskih medijev je občina Zaanstad zanikala obtožbe PVV-jevega voditelja Geerta Wildersa o domnevnih volilnih prevarah. Tiskovni predstavnik občine je dejal, da so obtožbe popolnoma izmišljene in brez osnove. Strokovnjaki so bili kritični do Wildersovih trditev, ki so bile objavljene brez preverjanja.

Na nizozemskih parlamentarnih volitvah je zmagala liberalna stranka Demokrati 66 Roba Jettna, ki je tesno premagala skrajno desno Stranko za svobodo (PVV) Geerta Wildersa. Wildersova stranka je doživela hud poraz, saj je izgubila 11 od 37 poslanskih sedežev.

Centristična stranka D66 je zmagala na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem. Rob Jetten, vodja stranke, je blizu temu, da postane najmlajši voditelj države. Njegov glavni tekmec, Geert Wilders, ni uspel zmanjšati zaostanka.

Na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem sta po preštetju glasov vodilni stranki postali liberalna stranka Demokrati 66 (D66) in desničarska Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa. Stranka PVV je izgubila tretjino svojih mest. Različni viri poročajo o izenačenem številu mandatov ali o rahli prednosti stranke D66.

Na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem sta si skrajno desni populist Geert Wilders in levosredinska stranka D66 po zadnjih projekcijah zelo blizu. Obe stranki naj bi prejeli po 26 sedežev v 150-članskem parlamentu. Prihodnja koalicija bo verjetno oblikovana brez Wildersove stranke.

Po novih projekcijah se je izid parlamentarnih volitev na Nizozemskem izenačil. Skrajna desnica Geerta Wildersa in sredinska stranka D66 Roba Jettena sta po tesnem boju izenačeni.

Po preštetih 98 odstotkih glasov na predčasnih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem sta si liberalna stranka Demokrati 66 Roba Jettena in Stranka za svobodo Geerta Wildersa delili enako število sedežev, in sicer 26. D66 je potrojila število sedežev, medtem ko je Wildersova stranka utrpela izgubo.

Po skoraj vseh preštetih glasovnicah sta si skrajno desna stranka PVV Geerta Wildersa in sredinska proevropska stranka D66 izenačeni. Prve napovedi so sicer kazale na zmago liberalcev D66, vendar se je razmerje moči izenačilo.

Na Nizozemskem so potekale predčasne parlamentarne volitve, ki so bile posledica spora glede azilne politike, zaradi katerega je Wildersova stranka PVV poleti zapustila vlado. Glede na zadnje ankete je bila stranka PVV Geerta Wildersa med favoriti, vendar bi lahko imel težave pri sestavljanju vlade.

Po skoraj vseh preštetih glasovih sta stranki D66 in PVV izenačeni s 26 sedeži, razlika v glasovih pa je minimalna in se zmanjšuje.

Abigail Spanberger, demokratska kandidatka za guvernerko Virginije, je izjavila, da ne bo nasprotovala prizadevanjem demokratske zakonodaje za preoblikovanje kongresnih okrožij. Zohran Mamdani, kandidat za župana New Yorka, pa kaže smernice, kako bi demokrati lahko ponovno pridobili volivce.

Nizozemski politik Geert Wilders, vodja desničarske stranke PVV, je med predvolilno debato izjavil, da bi raje videl, da v Afriki vlada nekaj več lakote, kot pa na Nizozemskem. To je dejal v kontekstu predloga, da bi davek na dodano vrednost (DDV) na živila znižali na 0 odstotkov, kar bi financirali z ukinitvijo razvojne pomoči. Njegova izjava je sprožila burne odzive.

Geert Wilders se je opravičil Fransu Timmermansu za slike, ustvarjene z umetno inteligenco, ki so jih objavili poslanci PVV. Timmermans pa je opravičilo označil za nezadostno in izjavil, da poslanci PVV, ki so širili "hujskaške" slike, ne sodijo več v parlament.

Geert Wilders je med kampanjo pozval druge politične stranke na Nizozemskem, naj ne izključujejo njegove Stranke za svobodo (PVV). Opozoril je, da bi bila demokracija mrtva, če nihče ne bi želel sodelovati ali vladati z njimi. Poleg tega je sedem političnih strank podpisalo Mavrični sporazum, ki med drugim predvideva prepoved skupinskega žaljenja žensk in transspolnih oseb.

Voditelja CDA, Henri Bontenbal, in VVD, Dilan Yeşilgöz, sta kritizirala PVV in njenega voditelja Geerta Wildersa, češ da migracijska ministrica Marjolein Faber ni storila dovolj za reševanje azilne problematike na Nizozemskem. Wilders je med predvolilno debato na televiziji SBS6 te očitke zavrnil in krivdo pripisal drugim strankam. Dilan Yeşilgöz je izjavila, da ne glede na velikost PVV, Wilders ne bo del vlade. Bontenbal pa meni, da je politika v preteklem letu dopustila, da jo je Wilders 'uježil'.

Nizozemski politik Geert Wilders, vodja stranke PVV, je ponovno začel svojo predvolilno kampanjo po začasni prekinitvi. Kampanjo je prekinil zaradi morebitne teroristične grožnje iz Belgije. Wilders načrtuje nastope v različnih medijih, vključno z oddajo Vandaag Inside, Jeugdjournaal in na NOS Slotdebat, da bi nagovoril volivce pred prihajajočimi volitvami. Poudaril je svojo odgovornost do Nizozemske in volivcev PVV.

Eric van der Burg, član VVD, je priznal, da se bo revščina povečala, če bo program VVD v celoti izveden. Hkrati nizozemska policija ni preiskovala dodatnih groženj voditelju PVV, Geertu Wildersu. Dve tedni pred volitvami javnomnenjske raziskave ne kažejo na velike premike.

Na Nizozemskem je potekalo televizijsko soočenje med voditelji strank GL/PvdA, CDA, VVD in D66, v organizaciji RTL, pred bližajočimi se volitvami. Soočenje je zaznamovala odsotnost PVV-jevega Geerta Wildersa zaradi teroristične grožnje. Razprave so bile ostre, še posebej med Timmermansom (GL/PvdA) in Bontenbalom (CDA), pri čemer je Yesilgöz (VVD) kritizirala Timmermansa zaradi neizpolnjevanja standarda NATO. Kljub odsotnosti Wildersa so si stranke prizadevale izpostaviti svoje poglede in razlike, pri čemer je VVD poudarjala željo po izključitvi levice iz prihodnje vlade.

Nizozemski politik Geert Wilders, vodja PVV, je odpovedal svojo udeležbo na radijski debati NOS, potem ko so se pojavila poročila belgijskih medijev, da je tudi on tarča teroristične celice, ki naj bi načrtovala napad na belgijskega premierja Barta De Weverja. Wilders je sporočil, da ne bo zapuščal svojega doma, dokler ne bo preveril verodostojnosti teh informacij.

Nizozemska stranka Nieuw Sociaal Contract (NSC) zahteva, da premier Dick Schoof vloži prijavo proti nekdanji ministrici Marjolein Faber (PVV) zaradi uhajanja informacij iz sej vlade. Osnova za zahtevo je Faberin nedavno objavljen spomin, v katerem opisuje kritike, ki jih je imel nekdanji minister NSC Uitermark na njene zakone o azilu. Vodja NSC Eddy van Hijum trdi, da je Faber kršila zakon.

Voditelj CDA Henri Bontenbal je v televizijski oddaji Buitenhof obtožil stranki PVV in BBB, da »spodkopavata« demokracijo. Po njegovem mnenju to počneta z diskreditacijo lokalnih funkcionarjev in institucij, kot sta Državni svet in protiteroristična agencija NCTV.

Na predvolilnem kongresu stranke GroenLinks-PvdA na Nizozemskem sta voditelja Frans Timmermans in Jesse Klaver ostro napadla Geerta Wildersa, voditelja PVV, ter stranko CDA. Timmermans je poudaril, da je njihova stranka edina alternativa desnim strankam in si želi, da bi bila stranka dovolj močna, da bi desne stranke ne mogle mimo nje pri oblikovanju vlade. Poudaril je, da izkušnje kažejo, da se desne stranke vedno dogovarjajo med seboj, zato je nujno, da postanejo dovolj veliki, da jih prihodnja koalicija ne bo mogla ignorirati.

Po nedavnih izgredih v Haagu so se politične stranke v Nizozemski znašle v sporu glede odgovornosti. Stranke, kot sta D66 in GroenLinks-PvdA, so obtožile Geerta Wildersa, voditelja PVV, da je s svojimi izjavami o azilnih centrih podžgal jezo javnosti. Wilders je te obtožbe zavrnil kot škandalozne. Nizozemski parlament bo o izgredih razpravljal na seji. Minister se sooča s predlogom nezaupnice.

Po nedavnih nemirih v Haagu, ki so izbruhnili med protesti proti azilnim centrom, sta stranki D66 in GroenLinks-PvdA izrecno opozorili na stranko PVV kot spodbujevalca. Vendar pa se nizozemska vlada noče vmešavati v špekulacije o vpletenosti PVV. Opozicijske stranke so izrazile ogorčenje, ker vlada ni obsodila nasilja kot dejanje ekstremne desnice, in jo obtožile, da se izogiba odgovornosti.

Minister za obrambo Ruben Brekelmans (VVD) je izjavil, da bi bila država 'neobvladljiva', če bi VVD načeloma izključila sodelovanje z GroenLinks-PvdA. Esther Ouwehand, voditeljica Stranke za živali, je na strankarskem kongresu obtožila voditeljico VVD Dilan Yeşilgöz in ministrico BBB Femke Wiersma laganja.

Vodja nizozemske stranke D66, Rob Jetten, je ob predstavitvi volilnega programa izjavil, da njegova stranka po volitvah ne bo vstopila v desno vlado. S tem je odgovoril voditeljici stranke VVD, Dilan Yesilgöz, ki si želi desne koalicije, ki bi vključevala stranke JA21 in BBB.

Komisija za volitve Kosova je izžrebala vrstni red političnih subjektov na glasovnicah za lokalne volitve, ki bodo potekale 12. oktobra 2025. Gibanje Vetëvendosje je dobilo številko 105, LDK številko 113 in AAK številko 174. Predstavnik komisije je poudaril, da je žreb transparenten in enakopraven za vse politične subjekte.

Deželni glavar Burgenlanda, Hans Peter Doskozil (SPÖ), je kritiziral avstrijsko zvezno vlado, ki jo sestavljajo stranke ÖVP, SPÖ in NEOS, ter svojega strankarskega kolega, voditelja SPÖ, Andreasa Bablerja. Doskozil je vladi očital, da je preveč usmerjena v "objemanje" in premalo v reševanje pomembnih vprašanj. Prav tako je dejal, da trenutno nima komunikacije z Bablerjem, konjunkturni paket pa se mu zdi preskromen.

Čeprav Dilan Yeşilgöz (VVD) izraža zadržanost glede sodelovanja z GroenLinks-PvdA, ni popolnoma izključila te možnosti. Izrazila je upanje v oblikovanje desnosredinske vlade in poudarila, da si te koalicije ne želi, vendar je ne izključuje.

Nekdanja ministrica za zdravje in vidna članica nizozemske stranke PVV, Fleur Agema, se po letu 2006 ne bo več potegovala za sedež v Tweede Kamer (nizozemskem parlamentu). Agema, ki je bila ena najbolj prepoznavnih obrazov stranke, je svojo odločitev sporočila na družbenem omrežju X. Poleg tega je znano, da na prihajajočih volitvah ne bo več na drugem mestu kandidatne liste stranke PVV, kot je bila v preteklosti.

Geert Wilders je umaknil svoje izjave, podane v razpravi, o osumljencu za umor 17-letne Lise. Izjavil je, da tega ne bi smel reči in da mu je žal. Amsterdamska policija je potrdila, da so bile Wildersove trditve napačne.

Nizozemska vlada se je znašla v krizi, potem ko je stranka NSC zapustila demisionarno vlado, s tem pa se je pridružila PVV. VVD in BBB sta ostali zgolj s 32 sedeži v parlamentu, kar otežuje nadaljnje delovanje. Premier Schoof se je moral soočiti z vprašanji v parlamentu o prihodnosti vlade. SGP in CU sta predlagali poskus oživitve koalicije, medtem ko PVV ne želi strmoglaviti vlade. NSC obtožuje VVD spreminjanja stališč. VVD naj bi prevzela ministrstva za zunanje zadeve, zdravje in socialne zadeve, medtem ko naj bi BBB prevzela ministrstvi za izobraževanje in notranje zadeve.

Po odhodu stranke NSC iz demisionarne vlade je NSC obtožila VVD preobrata v stališčih po odhodu Veldkampa. SGP in CU sta po razpravi med VVD in NSC predlagali poskus sprave. Premier Schoof naj bi dobil dovoljenje parlamenta za nadaljevanje z VVD in BBB, ki imajo skupaj le 32 poslanskih mest.

Stranki VVD in BBB sta dosegli dogovor o razdelitvi ministrskih položajev, ki so se sprostili po odhodu stranke NSC iz že tako odhajajoče vlade. Načrt stranke D66 o oblikovanju 'vlade nacionalne enotnosti' ni naletel na navdušenje pri VVD in BBB, ki želita sami predlagati kandidate za izpraznjena mesta.

Geerta Wildersa, voditelja nizozemske Stranke za svobodo (PVV), je med obiskom zabaviščnega parka Efteling v ponedeljek zmerjal obiskovalec. Moški je Wildersa označil za "morilca otrok" in se mu poskušal približati, vendar ga je varnostnik ustavil.

Volilni program nizozemske Stranke za svobodo (PVV), ki jo vodi Geert Wilders, je močno osredotočen na azilno politiko. Program se začne z desetimi točkami načrta, zaradi katerega je Wilders zapustil vlado. Poleg tega Wilders načrtuje znižanje davkov, vendar ni jasno, ali bo za to na voljo dovolj sredstev. PVV bo kmalu predstavila volilni program.

Na Nizozemskem je koalicijska vlada ponovno padla, tokrat zaradi odhoda stranke NSC. Zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil, za njim pa so odšli še vsi ostali ministri in državni sekretarji stranke NSC. Razlog za odhod so bile razhajanja glede dodatnih ukrepov proti Izraelu zaradi vojne v Gazi. Po odhodu PVV junija, sedaj v demisionarni vladi ostajata le še stranki VVD in BBB. Politični analitiki opozarjajo na kaos in negotovost, saj so volitve predvidene šele 29. oktobra, sestava nove vlade pa je po volitvah negotova.